Brezglutenska (gluten free) potovanja

Vsi, ki ne moremo brez potovanj se kljub tej »hibi« ne bomo odrekli tej naši najljubši »razvadi« – potovanjem oz. odkrivanju sveta. Potovati in poleg vsega tudi uživati v kulinariki je zaradi celiakije ali intolerance na gluten malce težje, vendar ne nemogoče. Treba se je pač zavedati, čeprav tudi z grenkim priokusom, da ne moremo pojesti vsega »kar vidimo«, ampak naprej preveriti ali je primerno za nas »gluten free« popotnike.

Sama nikoli nisem razmišljala, da se mi bo zaradi tega »svet ustavil«, še manj, da bi z mojo »boleznijo« obremenjevala ljudi okoli sebe in od njih zahtevala, da se mi prilagajajo. Prej o tem, da se moram jaz prilagoditi situaciji, še prej pa se pripraviti na situacije, ko za mene na krožniku ne bo »nič«.

Potovati, pomeni stopiti čez mejo Slovenije, čez mejo Evrope in iti po svetu. Prva moja »daljša« destinacija po postavitvi diagnoze, je bila Mehika. Kdo si ne bi želel spoznati te zanimive destinacije, še bolj uživati v njeni kulinariki, saj že doma (v Slovenij) radi zahajamo v t.i. »Mehiške« restavracije. Koruzo lahko jem, kaktuse tudi, krompir tudi imajo in meso prav tako, saj nisem vsaki dan vegan in vegetarijanec, ampak le, ko mi telo pove, da je za nekaj dni pa že res mesa preveč na krožniku. Takrat sem vegetarijanec, občasno tudi vegan in občasno se prehranjujem tudi po »ayurvedi« in če odkrito povem, se vedno počutim veliko bolje kot takrat, ko jem meso, ampak o tem drugič. Torej pred potovanjem je potrebno preračunati koliko kosov kruha (vakumsko zapakiranega) je potrebno vzeti s seboj na pot in ne pozabit naročit na letalski družbi brez glutenski obrok. Pa še na kakšen prigrizek je treba pomislit, za čas, ko bo želodec krulil, ne bo pa časa za prehranjevanje. Tako mimogrede na kakšni avtobusni postaji je že dobro pojesti kakšno energetsko ploščico…

Mehika bi se  skoraj končala dobro, a žal mi je za na pot domov zmanjkalo kruha. Kaj bi se obremenjevala, saj sem imela naročen brez glutenski obrok na letalu, ampak kaj, prestavili so me na drug let in posledično drugo letalsko družbo. Še dobro, da sem imela ESTO, da sem lahko vmes pristala na Floridi, kaj bi se obremenjevala s hrano brez glutena., če bi me vrnili nazaj v Mehiko… Bila sem pripravljena na ZDA, ne pa na to, da bom 24 ur lačna. Na letalu težko kaj poješ, da ne bi vsebovalo glutena, če ti ne zagotavljajo brez glutenskega obroka. Tokrat sem preživela in tudi reklamacije na letalsko družbo nisem vložila. Delam v turizmu in se zavedam teh neprijetnih situacij, ki nam jih nihče nalašč ne želi, se pa zgodijo in nam grenijo življenje v tej meri, ki si jo sami postavimo. Torej vzemimo situacijo takšno, kot pač je kot je…

Naslednje daljše potovanje je bilo na Šrilanko. Kruha je bilo dovolj, prigrizkov tudi, le

nahrbtnik, ki je smel tehtat 10 kg, je vseboval več kot 3 kg moje hrane. Prvič v življenju sem samo z »rukzakom« potovala in to za 14 dni, vendar naučila sem se pakirat in od takrat skoraj več ne vem kako naj napolnim 20 kg kovček, kaj šele 32 kg.

Obiskala sem veliko destinacij tudi po Evropi. Od Španije in Francije, kjer so me najbolj čudno gledali, ko sem povprašala po hrani brez glutena, do Slovaške, kjer so me zelo presenetili v podeželski pizzeriji, kamor sem se pred nekaj dnevi ponovno vrnila, po pristanku na letališču v Bratislavi, saj sem si zaželela res odlično pizzo po potovanju po Turčiji, kjer sem v nekaj krajih resnično zasledila ponudbo »gluten free«, v 5* hotelu pa žal niso vedeli kaj to je. Bila sem v Maroku, ampak za tiste higienske razmere bi si »itak« vzela hrano s seboj. Sem bolj občutljive narave glede čistoče…

Najhuje je v Makedoniji, Bosni in v Srbiji, saj je težko gledati kako se vsi mastijo z lepinjo in domačini nikakor ne razumejo zakaj jem samo čevapčiče… Takrat mi je hudo, isto kot doma za pust, ko le od daleč gledam krofe…

Na vikend in poletnih dopustih v slovenskih in hrvaških hotelih skoraj ni problem dobiti kruha, ampak ta je vseeno vedno z menoj. Ne tisti, ki si ga sama spečem, ampak iz trgovine, ker je tako »lepo« zapakiran. Vse ostalo brez glutena se pa »itak« najde.

Torej samo malo kalkulacije s preštevanjem kosov kruha je potrebno pred potovanjem in potovanje »gluten free« je prav tako zanimivo in nepozabno, zaradi drugih izkušenj in spoznanj, ki jih dobiš na vsakem potovanju, ne pa zaradi hrane z glutenom.

In kam grem sedaj?