Islandija – Arktični raj za fotografiranje in opazovanje severnega sija (Aurora Borealis oz. Northern Lights)

Trije najpomembnejši razlogi zakaj na Islandijo februarja (pozimi)

Prvi razlog so »ledene jame«, ki jih je ustvarila voda, ki teče skozi tunele v ledu ali na tleh pod ledenikom. Voda nastane na površini ledenika, ko se v času toplejšega obdobja leta topi, pronica v votline, gibanje zraka pa nato čez poletje in zimo izoblikuje fantastične dizajne, najboljše foto motive, ki jih lahko ustvarite na Islandiji v času od oktobra do marca. Nekatere ledene jame pa so nastale zaradi vročih izvirov pod ledom. Ker se ledeniki premikajo ledene jame niso stalne in se njihova struktura – foto motiv  tudi spreminja iz leta v leto. Priložnosti za fotografiranje bo veliko, od svetlo modrih sten, v led ujetih zračnih mehurčkov, zapletenih krivulj naravnih skulptur in gladkih tekstur zamrznjenih sten različnih odtenkov.

Drugi razlog je severni sij oz. »Aurora Borealis«, bolj poznana kot Northern Lights je naravni pojav, ki nastane, ko delci, ki jih oddaja sonce, vplivajo na atmosfero v magnetnem polju Zemlje. To sprošča energijo, kar povzroča nenavadne svetleče zelene črte čez nebo. Pojav je viden med oktobrom in marcem pod pogojem, da je vreme jasno, zadostna sončna aktivnost in temna noč, brez lune in svetlobnega onesnaženja. Številni hoteli na Islandiji nudijo posebno storitev: budilka Northern Lights.

Tretji razlog za obisk Islandije pozimi so orke na polotoku Snaefellsnes. Orke pridejo med novembrom in aprilom v zaliv vsak dan, saj se tu hranijo s slaniki. Orke ne spadajo v družino kitov, ampak v družino delfinov. So plenilci, ki lovijo ribe, morske želve, ptiče, morske pse, morske krave in ostalo.

Katere so najbolj  »popularne« ptice na Islandiji?

To so Puffini oz. Mormoni oz. »morski papagaj«

Puffin je morski ptic iz družine njork, ki gnezdi ob obalah severnega Atlantskega oceana. Prepoznamo ga po pisani obarvanosti kljuna, ki jo dobila samica in samec v času gnezditve. Kljun je oranžno rožene barve, ki zraste pred gnezditveno sezono in ga v jeseni odvrže. Kljun je glede na velikost ptice ogromen, podoben je papagajevem in mu zaradi tega nekateri rečejo tudi »morski papagaj«. Telo je dolgo okoli 30 cm.  Puffin je po hrbtu je črn, po prsih in trebuhu bel, okoli vratu ima črn pas. V času zime se umakne celo na obale Sredozemskega morja, najdemo ga tudi v Črni gori.

Zaradi pomembnih sprememb Puffini na Islandiji počasi izginjajo. Prekomeren ribolov, lov in onesnaževanje prispevajo k upadu številčnosti teh ptic. Upad se je začel kazat po letu 2000 tako na Islandiji kot tudi v njihovih atlantskih habitatih. Znanstveniki pravijo, da so podnebne spremembe osnoven dejavnik, ki zmanjšuje zaloge hrane. Kolonija atlantskih Puffinov se je iz približno sedmih milijonov zmanjšalo na približno 5,4 milijona. Še vedno pa so Puffini  najpogostejša ptica  na Islandiji

Kaj je dobro vedeti o Severnem siju  (Aurora Borealis, Northern Lights, severne luči) preden se odpravimo na Islandijo?

Severni sij je izreden naravni pojavi, ki se pojavlja na nočnem nebu. Gre za nadrealističen pojav, ki osvetli temno nebo in oblikuje različne oblike, nočno nebo pa se spremeni v sanjske barve. Ni presenetljivo, da veliko turistov odpotuje na Islandijo prav zaradi tega. Severni sij je glavna atrakcija za mnoge, ki potujejo na Islandijo v zimskem času.

Lov za severnim sijem

Severni sij ni samoumeven. Potrebno je načrtovanje, razumevanje, potrpljenje in spremljanje pogojev in nenazadnje mora biti prisotna tudi sreča. V nadaljevanju vam ponujamo obširen vodnik, da boste spoznali kaj so mistične luči, kje in kdaj jih najbolje vidite. Izvedli boste tudi kaj lahko storite, da ga boste videli. Prav tako boste izvedeli kaj lahko storite za večjo uspešnost. Z branjem tega vodnika boste postali »kvalificiran« lovec na Severni sij – Aurora Borealis, še preden boste stopili na Islandijo.

Kaj so severne luči?

Aurora – imenovana tudi severna svetloba, južna svetloba ali polarna svetloba – je naraven pojav, ki se pojavi na nebu v bližini antarktičnih in arktičnih krogov.
Najpogosteje se polarne luči pojavljajo v skupini, imenovani »auroralna cona«. Večinoma jih je mogoče videti nad 60. vzporednikom na severu in pod 60. vzporednikom na jugu. Na severni polobli se imenujejo Aurora Borealis, na južni polobli pa južne luči ali Auroa Australis. Ko je proces aktiven, se v obeh hemisferah pojavijo lučke, ki ustvarjajo vzorce in barve v zrcalnem pojavu.

Kaj povzroča severne luči?

Po mnenju znanstvenikov so polarne luči posledica trkov med električno napolnjenimi delci, ki potujejo s sončnim vetrom in zemeljskim magnetnim poljem in atmosfero.
Na površju Sonca so molekule plina zelo eksplozivne zaradi neverjetne toplote. Zahvaljujoč izjemno visoki energiji se lahko ti visoko zaračunani elektroni in protoni izognejo gravitaciji Sonca. Vroča plazma se občasno sprošča iz sončne atmosfere in se vname v vesolje, ki potuje proti Zemlji supersoničnih hitrostih. To imenujemo sončni veter. Ko sončni veter doseže naš planet, se zruši v zemeljsko magnetno polje. Preden napolnjeni delci vstopijo v našo atmosfero, magnetosfera odkloni večino njih. Nekateri delci uspevajo pobegniti in preiti skozi magnetno polje v območjih, kjer je šibkejši, na primer okrog magnetnih polov.
Nato se ob vstopu v zemeljsko atmosfero delci sonca vzajemno ujamejo in trčijo z atomi plina. Ta interakcija povzroča emisijo energije in svetlobe, kar povzroči, kar zaznavamo kot spektakularno večbarvno svetlobo na nočnem nebu. Domnevno Polar Lights lahko celo naredi eteričen hrup, ki ga lahko slišimo z občutljivi mikrofoni.

Kaj povzroča različne barve, oblike in intenzitete?

Oblike
Luči so včasih razpršeni sij brez vidne oblike, le rahlo odtenek, podoben sončnemu zahodu. Včasih se pojavljajo kot zavese, črte, loki ali krivine, ki sledijo magnetnemu polju Zemlje. Včasih se pojavljajo nad glavo kot krona žarkov, ki izvirajo iz oddaljenega in navideznega osrednjega mesta.

Včasih gre za nepremičen pojav, oblika se ne spremeni tudi do deset minut ali dlje. Ko pa je sončni veter zelo močan, se Aurora hitro ukrivi, zapleše ali utripajoče premika. Na obliko Aurore vpliva magnetno polje Zemlje.

Kako dolgo traja njena aktivnost?

Aurora ima lahko več ur delovanja, vendar lahko v vsakem trenutku kar izgine. Včasih se pojavi za nekaj minut izgine in se spet pojavi. Na to vpliva zemeljsko magnetno polje, ki je v stalnem gibanju, včasih je močnejše kot običajno.

Barve

Najpogostejše barve severnega sija so svetlo zelenkasta s prelivom bele in roza. Barva svetlobe je odvisna od tega kako visoko v atmosferi pride do trčenja molekul.

Zelena barva je posledica visokih koncentracij kisikovih atomov na nižjih nadmorskih višinah (96 km) nad površjem Zemlje, poleg tega so naše oči bolj občutljive na zeleno in jo zaradi tega tudi prej in bolj zaznamo.

Rdeča je bolj redka in jo povzročajo molekule kisika, ki so v ozračju zelo visoko (na približno 320 km). Rdeča barva je vidna v obdobjih zelo intenzivne sončne aktivnosti.

Modra barva se pojavi na nižjih nadmorskih višinah, ko dušim prevzame proizvodnjo vidne svetlobe. Modra in vijolična sta redki barvi, saj se pojavljata samo med najvišjimi ravnmi sončne aktivnosti.

Bela pa takrat, ko se barve mešajo ali če so zelo močne.

Legende in folklora

Prvo dokumentiranje severnega sija se je pojavilo že v kameni dobi, z rezbarijami v jamah v Franciji. Beseda Aurora Borealis izvira iz grške besede »Aurora«, kar pomeni »sončni vzhod« in »boreas« pa pomeni »veter«.

Po starih grških zgodbah je bila Aurora boginja, sestra Heliosa, sonca in Seline, lune. V njenem barvitem vozu je plesala čez nebo do zore,  da bi opozorila svoje brate in sestre.

Druge evropske legende in zgodbe pa so napovedovale ta pojav kot slabo znamenje, ki napoveduje grozljive dogodke, kot so vojna, kuga ali smrt.

Na Švedskem pa je Aurora pomenila dobro novico, saj so verjeli, da so luči darilo bogov, ki v prihodnjem letu zagotavljajo toplino, dobro žetev in polno skledo.

Finci so verjeli, da so luči povzročile arktične lisice, ko so šle čez polja, ko je zapadel sneg. To se je zgodilo tako, da so lisice z repom oplazile sneg na tleh in zamahnile z njim po zraku. 

Je pa severni sij najpomembnejši v norveški mitologiji, ko bi naj ta svetloba predstavljala most do nebes in je odsevala od oklepa bojevnikov, ki so umrli v boju.

Na Kitajskem so ljudje verjeli, da se luči pojavijo med nebesnimi bitji, med dobrimi in slabimi zmaji, ki so izdihovali ogenj po nebu.

Japonci so verjeli, da bo otrok spočet pod to svetlobo, blagoslovljen z večno srečo, dobrim intelektom in lepoto.

Indijci so menili, da so luči mrtvi duhovi, ki poskušajo komunicirati s prijatelji in družinami, ki so jih zapustili.

Skozi stoletja so ljudje ustvarili veliko različnih zgodb in pojasnil o izvoru teh luči vse do konca 19. stoletja, ko so znanstveniki podali znanstveno razlago.

Kateri so najboljši pogoji za ogled Northern Lights?

Če želite videti Northern Lights, boste morali upoštevati precej dejavnikov in ukrepati glede na njihove korelacije. Najprej med njimi sta lokacija in čas. Biti moraš na pravem mestu ob pravem času in ostati tam dovolj dolgo ter najti pravo mesto iz katerega lahko vidiš največ.

Lokacija: Auroralna cona
Prva stvar, ki jo morate narediti je, da pridete na Islandijo. Islandija je ena najboljši destinacij za opazovanje Aurore. Nahaja se v Auroralni coni in ponuja možnost opazovanja severnih luči od 7 do 8 mesecev na leto!

Sezona: zima
Opazovanje Aurore je mogoče od jeseni in čez zimo, torej od sredine avgusta do sredine aprila. Glavna sezona pa je od oktobra do marca. Noči morajo biti temne in dolge od 10 do 20 ur. Decembra in januarja so najtemnejši meseci. Luči lahko tako opazujete ob 10h zjutraj ali pa ob 5h popoldan Lahko pa ste zunaj tudi celo noč.

Sončna aktivnost: visoka
Polarne luči so vidne kadar je sončna aktivnost dovolj visoka, da se v magnetosferi proizvaja močno emisij svetlobe. Ta dejavnik je precej nepredvidljiv, vendar obstajajo napovedane lokacije in aplikacije, ki nekaj dni v naprej napovedujejo sočno aktivnost.

Vreme: Clear Sky
Ko ste na Islandiji, ne pozabite natančno spremljati vremenske napovedi. Ni pomembno kako močna je geomagnetna nevihta, če je nebo pokrito z oblaki. Ne potrebujete povsem jasno nebo, nekaj oblakov bo le popestrilo opazovanje.

Svetlobni pogoji: temnejši, boljši
Če je nebo jasno in napoved obetavna, je edina stvar, ki jo morate storiti, da poiščete najboljše mesto za opazovanje luči. To pomeni, da se odpravite iz svetlobno onesnaženih območij, mest in vasi.

Lokacija: ravno območje ali višja razgledna točka
Najbolje je najti ravno površino ali pa višjo razgledno točko, okoli ne sme biti gora ali visokih zgradb, ki onemogočajo pogled.

Varnost: varen parkirni prostor
Točka, kjer se nahajate mora biti varna. Ne smete parkirati kar na cesti v temi. Parkirno mesto preverite že čez dan, kajti iskanje parkirnega prostora v temi je zelo nevarno in težko.

Faktor sreče
Morda boste luči zagledali sredi mesta. Faktor presenečenja je z vami na vsakem trenutku, zato ne pozabite opazovati nega in pogledovati v nebo. Če se ne želite truditi in iskati prave točne za opazovanje, potem se prepustite strokovnjakom. Izkušeni domačini vam bodo v veliko pomoč, saj imajo veliko izkušenj in poznajo pogoje ter teren. Imajo tudi posebno licenco za varno vožnjo v zimskih pogojih, ponudit vam znajo celo vročo čokolado, ko čakate na severni sij. Mnogi vam ponujajo tudi fotografiranje.

Zakaj je Islandija najboljša država za opazovanje severnega sija?
Aurora se pojavlja le blizu polov in ko posebej močna geomagnetna nevihta zadene zemeljsko atmosfero.
Islandija, ki leži med severno od 63° in 66° zemljepisno širino, kar je optimalno.  Lahko ga opazujete tudi v Severni Ameriki v severnih predelih Kanade in Aljaske, tudi na Grenlandiji, severni Norveški, Švedski, Finski in severni Sibiriji. Na Antarktiki in južnem Indijskem oceanu zelo redko. Od vseh teh krajev je na Islandiji najmanj hladno. Zahvaljujoč toplemu zalivskemu toku, je podnebje Islandije veliko blažje, kot bi ga pričakovali od te destinacije.
Temperatura v Reykjavíku le redko pade pod -5 ° C (23 ° F) pozimi, za razliko od severne Kanade, Norveške ali Grenlandije, kjer lahko pade od -20 do -30 ° C (-4 do -22 ° F). Norveška in Finska sta toplejši, Islandija pa je daleč najtoplejša od vseh teh držav.

Kje je najboljše mesto za ogled luči v Reykjavíku?
Če želite ostati v mestu in najti primerno točko za opazovanje v Reykjavíku, je kar nekaj možnosti. Pravzaprav, če je Aurora dovolj močna, boste lahko videli luči iz središča mesta  Seveda bo ta pojav veliko šibkejši kot, če bi ga opazovali iz temnejše lokacije.

Svetilnik Grótta
Na samem vrhu Seltjarnarnes, na majhnem polotoku na robu Reykjavíka, se nahaja svetilnik, imenovan Grótta. Do tja je peš hoje od 5 do 6 kilometrov 7 milje od centra mesta. V dobrem vremenu je to lepa obalna peš. Lahko pa si tudi izposodite kolo, vzamete avtobus ali vzamete taksi. Dobro mesto je luka Aurora v Reykjaviku, kjer je zelo malo svetlobnega onesnaženja.

Konferenčna dvorana Harpa
Če ste v središču mesta in nenadoma zagledate luči je najbližje mesto, da se umaknete iz uličnih luči, obalno območje blizu koncertne dvorane Harpa. Vendar pa to ne bo delovalo, če se luči pojavijo z juga, ker svetlobno onesnaženje mesta prihaja z juga. Če se luči pojavijo iz severa, boste imeli skoraj popolno temo, saj bo pred vami samo morje.

Perlan
Perlan, ali “The Pearl”, je eden od najbolj znanih muzejev v Reykjavíku. Gre za stekleno kupolo, ki leži na vrhu šestih tankerjev s toplo vodo, ki shranjujejo večino Reykjavíkove vroče voda. Perlan sedi na vrhu hriba in zagotavlja izjemen pogled na prestolnico. Čeprav bi iz mesta lahko prišlo do svetlobnega onesnaževanja, mali okoliški gozd, Park Ösjkuhlíð, ščiti mesto od mestnih luči, zaradi česar je odličen kraj za lov na Auroro.

Reykjavíkovih mestnih parkov
Obstaja več parkov v Reykjaviku, ki ponujajo odlične točke zaradi nižjega svetlobnega onesnaževanja. Štirje največji mestni parki so Hljómskálagarður, Klambratún, Laugardalur in Elliðaárdalur. Hljómskálagarður je dobesedno le nekaj korakov stran od središča mesta, medtem ko je Klambratún malo daleč stran (15 minut peš).
Laugardalur in Elliðaárdalur sta precej večjih parkov kot prva dva, vendar sta še daleč stran (10-15 minut vožnje z avtomobilom). Vsi ti parki so odlična mesta za gledanje nočnega neba v mestu, saj ponujajo večja temnejša območja od uličnih luči.

Naravni rezervat Heiðmörk
Hejðmörk je čudovit naravni rezervat in rekreacijsko območje na obrobju Reykjavíka, zunaj mestnih luči. S svojimi 3.200 hektarji ponuja široko temno območje za gledalce Aurore.

Opazovanje ork

Zimski čas za obisk Islandije je primeren tudi zaradi možnosti opazovanja ork. Videti te sesalcev v svojem okolju, se jim približati in uživati v opazovanju njihovega potapljanja in igranja je neprecenljiva izkušnja oziroma dogodivščina. Orkam pravijo tudi morilski kiti in so najbolj razširjen sesalec na svetu, poleg ljudi in podgan. Vode okoli Islandije so polne tega velikega sesalca. Za razliko od drugih kitov Islandije, je najboljši čas za njihovo opazovanje, prav zima. Zaradi njihove velikosti in akrobatskega vedenja postajajo vse bolj najbolj priljubljena žival, ki jo je včasih mogoče videti tudi iz obale. Največ jih je  na Vzhodnih fjordih Islandije, okoli polotoka Snæfellsnes in ob južni obali.