041 726 449 turizem@az-sp.si

Madeira – endemično lepa

Obiskati Madeiro je nekaj, kar (svetovni) popotniki preprosto ne smejo zamuditi. Na tem slikovitem otoku sredi Atlantika so dom našle številne rastline in živali, ki jih ne najdemo nikjer drugje na svetu. Tako kot so omenjeni predstavniki endemiti na področju flore in favne, bi lahko rekel – če malo karikiram – da je Madeira »endemit« na področju marsičesa … prijetne klime na primer, pa dih jemajočih pogledov, naravno prijaznih domačinov, raznolikosti, pestrosti pokrajine in barv. Slednjih je res malo morje. No, bolje rečeno, velik ocean. Cel otok je en sam botanični vrt; kako tudi ne bi bil, ko pa na njem najdemo kar 7 mikroklim. Na njenem vrhu vas presunejo ostri vršaci, nekje v notranjosti dobite občutek, da ste pristali v džungli, na skrajnem vzhodu se vprašate, če tam sploh pade kaka kaplja dežja. Če Madeiro obiščete v času Festivala cvetja, torej v maju, so še slikovite tlakovane ulice preoblečene v preproge iz cvetja.

Naj ima človek še tako bogat besedni zaklad, bo težko izbral prave besede, da bi opisal otok, ki je v svetu čedalje bolj poznan kot rojstni kraj za mnoge najboljšega (če že ne najbolj priljubljenega) nogometaša na svetu. Cristiano Ronaldo dos Santos Aveiro, trenutno član torinskega Juventusa, vas pozdravi že na letališču, ki so ga nogometnemu virtuozu v čast preimenovali pred dvema letoma.

Nasploh ste na Madeiri deležni številnih pozdravov. Na ulicah vam nasmeh pokloni simpatična mladenka, se vam prikloni in vrata gentlemansko pridrži šarmanten možakar. Vzdolž zavitih cest vas pozdravljajo agapantusi, hortenzije, lilije, evkaliptusi, lovorikovci, za naslednjim ovinkom se z vami spogledujejo bananovci in vinska trta, ki se nastavlja toplim sončnim žarkom, da bo njeno grozdje s sladkobo in opojno aromo bogatilo slavnega madeirčana.

Pa da se razumemo … april in maj nista edina meseca, ko je ta čudovit otok, ostanek Atlantide, kot mnogi imenujejo Madeiro, vreden obiska. Kadarkoli se nanj odpravite, vas bo prevzel. Naj bo to pomlad, poletje ali september, ko smo Madeiro tokrat obiskali mi. Kopanje v 9. mesecu leta je bilo fantastično. Oktobra boste v Nunski dolini nabrali v Camachi (madeirski Ribnici) spleteno zvrhano košaro debelih kostanjev in si jih spekli kar na enem izmed številnih piknik prostorov vzdolž zavitih cest. Tudi za novo leto je na Madeiri sila prijetno in barvito. Takrat se, kot v juniju, ko je tam vsako leto Atlantski festival, zaiskri na nebu. Ognjemeti so ob jasnem dnevu menda vidni vse do Maroka.

Potniki me vedno znova vprašajo, če se vodenja po Madeiri še nisem naveličal. Moj odgovor je sila jedrnat: »Ne!« Glede na to, da jo doživljam kot moj drugi dom, se je najbrž tudi nikoli ne bom.

Tokratno vodenje mi je bilo posebej pri srcu, saj smo ob organizaciji turistične agencije AŽ – Svetovna potovanja iz Lenarta in programu Mojce Debelak in njenega pomočnika Miha Jemca iz Energijskega centra MojChi v Celju potovali tudi po svojem notranjem svetu. Potovanje je bilo resnično celostno – zaobjeli smo vse znamenitosti, pokukali v skrite kotičke v naravi in številne v nas, ki jih ob današnjem tempu življenja vse prepogosto prezremo oziroma jim posvečamo premalo pozornosti. Ko se dojamemo kot cele in celovite navznoter, tudi zunanji svet doživimo bolj polno, o tem ni dvoma. Pobožali smo torej tako rekoč vsak delček sebe. Tudi brbončice so prišle na svoj račun. Jedli smo vrhunsko. Ne le sveže sadje, tudi ostale dobrote, ki jih pridelajo na otoku, so nam bili postreženi z dušo, iz srca. Če se odločite, da Madeiro osvojite, vam prav gotovo ne bo žal. Verjemite, takoj ko boste stopili na njena tla, bo Madeira osvojila tudi vas.

Blaž Pogačar, fotografije: BP – Blaž Pogačar Photography