Moji obiski pri Božičku

Dragi Božiček!

Vsako leto sem ti že septembra napisala pismo, vsa leta si prihajal, mi izpolnil želje in hitro odšel, nikoli mi te ni uspelo videti. Rekli so mi, da živiš v čudoviti deželi tam daleč na severu za arktičnim krogom, da imaš ogromno dela in da so tvoji jelenčki hitri, ker le tako lahko razveseliš vse ljudi po svetu.

Želja, da spoznam tebe in tvojo lepo deželo, je bila vsak dan večja. Ker nimam jelenčkov, sem se na pot podala z letalom. Že sam pristanek na letališču je bil čaroben. Pozdravili so me jelenčki, snežaki in druga pravljična bitja. Pristali smo v mestu Rovaniemi. Mestu Božička, mestu ki ga deli arktični krog, mestu kjer so dnevi pozimi krajši in temnejši in ga zato razsvetljuje na stotine lučk. Sam sprehod po mestu je bil pravljičen. Nisem zdržala prvi cilj si bil ti, dragi Božiček in tvoja čarobna vas na obrobju mesta . Čudovita vasica s pravljičnimi hiškami, v katerih delajo tvoji pomočniki, vile in škratje. Poštni urad, kjer sprejemajo pošto z željami in poskrbijo, da ti pravočasno dostaviš vsa darila na pravi naslov. Jelenčki potrpežljivo čakajo da krenejo na pot. Prestopila sem magično črto arktičnega kroga, se povzpela po stopnicah, prijazno me je pozdravil škrat in me pospremil k tebi Dragi Božiček. Strah, da me ne boš razumel, saj finsko ne znam, je hitro minil. Ti razumeš vse jezike. Prijazno si me stisnil v objem, želel izvedeti kako sem in slišati moje želje, ki jih boš poskusil uresničiti. Malce poklepetava, nastane čudovita fotografija in na krilih sreče, da sem te videla in spoznala sem odhitela naprej. Najprej na čaj katerega sem spila iz kukse – tipične skodelice brez katere na Finskem ne gre. Preden sem odšla si mi naročil, naj si pogledam še čudovito deželo, v kateri živiš. Zvečer sem se odpravila v gozd, kjer so me že čakali jelenčki, ki so me popeljali naokoli v upanju, da ozrem polarni sij. V naslednjih dneh sem z motornimi sanmi potovala ob zamrznjeni reki, po čarobni pokrajini, obiskala prijazne Laponce, ki so me sprejeli v svoj dom in pogostili z tradicionalnimi dobrotami. Šla sem lovit ribe na zamrznjeno jezero, si zvrtala luknjo in potrpežljivo čakala na svoj plen, občudovala meglice in jelenčke. Uživala sem v pravljični naravi, prijaznih domačinih, sprehodu po mestu in obisku muzeja. In čisto na koncu sem te morala še enkrat videti, se stisniti k tebi in se posloviti. Bil si me vesel, mi prisluhnil ter me povabil, naj te ponovno obiščem. Tvoje čarobne besede so bile krive, da se vračam v tvojo čudovito deželo in k tebi na obisk vsako leto. Sedaj sva že stara prijatelja, z veseljem me sprejmeš, mene in moje prijatelje, nam prisluhneš in nas napolniš s tvojo pozitivno energijo. Hkrati pa me vabi tudi tvoja dežela, da se vsako leto za par dni sprehodim po njej, poklepetam s prijaznimi domačini in obljubim, da ponovno pridem.